Začetek

Vsak dan se nam zgodi ogromno stvari. Vsak dan vstanemo, se oblečemo (ali pa tudi ne) in se odpravimo vsak po svoje. Nekateri v službo, drugi v šolo, tretji so doma, četrti pa vsak dan sproti odkrivajo, kam bodo šli in kaj bodo počeli. Vsak dan si zastavimo določen urnik in cilje. Vsak dan se pogovarjamo, gledamo, poslušamo, delamo (ali pa tudi ne), jemo, pijemo (ali pa tudi ne), sedimo, hodimo, ležimo, spimo in počnemo še marsikaj. Vsak dan se nekaj naučimo, hočemo-nočemo (ali pa tudi ne). Vsak dan se zgodi toliko stvari, ki naredijo vtis na nas in si jih zapomnimo (ali pa tudi ne). Toliko podrobnosti, ki jim sprva ne posvečamo pozornosti, a kasneje pridejo na dan, kot da bi se jih učili na pamet. Če bi si zapomnila pol toliko stvari pri študiranju kot si jih o vsakdanjem dogajanju, bi bila že prepametna zase. Smešno, kako hitro naši možgani vsrkajo vsakdanje, še tako nepomembne informacije, kadar pa moraš pogledati v knjigo in se naučiti vso snov, ne gre. Naslov Vsak dan sem izbrala ravno zaradi vsakdanjih dogodkov, ki se zgodijo vsem, le da vsakemu drugače. Ker sama vem, da je kakšno stvar kdaj bolje videti še z drugega vidika, vam ponujam, da si svoje podobne pripetljaje ogledate tudi z moje strani. Mogoče najdete kakšno rešitev ali pa se le zabavate ob branju. Saj ne, da bi zavedno iskala nerodnosti ali smešne dogodke, ampak nekako jim ne uidem. Že več kot prevečkrat me je izučilo, da bo še tako običajen dan popestril kakšen ljubi ali pač neljubi dogodek. In na koncu se smejimo tudi neljubim dogodkom. Seveda, ko preteče nekaj časa in nisi več na tapeti. Ali zidu. Ali tleh. Ali pač kjerkoli.
Em, sem pozabila povedat, zakaj je naslov tega dnevnika Začetek. Ker pa predvidevam, da tole berejo karseda normalne, pametne osebe, z zdravim razumom, logiko in domišljijo, sem prepričana, da vam bo takoj jasno, da je Začetek zato, ker ne morem začeti pri koncu (nisem tak tip), pač pa na začetku. To je začetek mojega bloganja in če bo ratalo, se bo Začetek počasi (ali pa tudi ne) prelevil v Nadaljevanje ali Previously on Dolores's blog (kakor v nanizankah, kako carsko) ali v nekaj, kar si bom še izmislila. In mogoče nekoč pridemo celo do konca (ali pa tudi ne). Bog daj, da umrem nesmrtna. Ker pa je to javno objavljeno in ker sem ponosna Słovenka, vas moram razočarati (ja, vem, ni prijetno), da ne bo slenga, žargona ali arga (paštete), saj bom pisala izključno v knjižnem jeziku, kar je ful dobr. In ker je ponavadi super, da neko stvar napišeš kratko, sladko in jedrnato, bom za danes zaključila. Mogoče bo jutri tudi sladko, ampak kdo ve, saj se vsak dan zgodi, kaj novega, ki začini dan ;)

Lp, D.