Howdy, my friend!

Ko me je prijatelj (baje, da je) prašal, če bi kakšno besedo, dve, tri, maksimalno deset napisala tudi na njegovi strani, sem rekla, zakaj pa ne. Težav z jezikom nimam, še posebej ne slovenskim in inuktituščino. Pa seveda ne s sarkazmom. Sicer sem ta članek prvotno napisala za njegovo stran, ampak ga pokažem še tukaj.
Kakorkoli, ogledala sem si stran, posredovala sem mu podatke in ko sem se logirala v sistem, se mi je v desnem kotu pojavil prijazen “howdy” pozdrav. How awesome is that? Namig: very. Potem sem šla brat malo navodila in pogoje za pisanje in ugotovila, da če pišem recept za bananino pito, ne smem dati slike pekača, prav tako ne smem za članek o novi stenski uri nastaviti slike z izvijačem. Kar je popolnoma logično, ker modra ura in kodrlajsast izvijač ne pašeta skupaj in ni nobene razumne razlage.
Nadalje piše, da so komentarji onemogočeni, ker smo lepi. Vsi. Torej od zdaj naprej ni treba nikomur in nikogar in ničesar več komentirati, ker smo vsi lepi in komentarjev ne potrebujemo/ne želimo/niso primerni. To je pravzaprav super, ker lahko hodim okoli in me nihče ne rabi komentirati, ker sem super in lepa and I don’t give a s***, ker sem simply awesome. Ubistvu je ta spletna stran odličen vodnik do oblikovanja samopodobe in nekoč, ko me bo kdo vprašal: “Kako da ti je vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi?”, bom rekla: “To me je naučil Awesome spletni portal.” In verjamem, da čez par let na izborih za miss sveta na vprašanje: “Kaj je za Vas najbolj pomembno v življenju?” ne bo več možno slišati odgovora: “World peace.”, ampak “Awesomeness.”

How awesome is that, a?

 

I'm sexy and I know it

Danes sem dopoldne delala, popoldne pa sem imela zobarja, tako da sem iz dela direktno odšla v zdravstveni dom. Zjutraj sem vstala, se oblekla (ene kratke hlače in majčka, pa natikači) in odšla delat. Že dopoldne je bila pripeka in končno sem v trgovino dobila klimo, saj je bil že skrajni čas, da se trgovina ohladi. Kljub temu je bilo izjemno vroče, zato sem komaj čakala, da končam, pohitim k zobozdravniku in se vrnem domov. Zaradi takšne vročine si je marsikdo želel ohladitve, nisem pa pričakovala, da je bom deležna osebno in v veliki meri.
Tako sem se odpravila k zobarju, ko se je hitro pooblačilo, začelo grmeti, in kar naenkrat je poleg mene vsekala strela. Stekla sem v zdravstveni dom in ko sem končala, sem se odpravila ven. V tem času je začelo tako padati, da se je na tleh nabralo 5 cm vode in skoraj odplavala sem do postaje, kjer je bila streha in sem si lahko oddahnila. Pomota. Kar naenkrat se je še hitreje ulilo in začela je padati toča. V slabi minuti je prekrila cestišče, veter pa jo je skupaj z dežjem in listjem in vso možno umazanijo usmeril proti nam, ki smo čakali na postaji. Nato nas je pralo 10 minut in na avtobus sem stopila ko Jane iz pragozda, le bolj umazana. Doma sem v laseh najdla nekaj listov javorja in bukve, ki sta bila po tuširanju mimogrede zelo lepe barve in ko sem se končno posušila, je zunaj spet sijalo sonce. Ampak kljub umazaniji lahko rečem: I’m sexy and I know it.