Howdy, my friend!

Ko me je prijatelj (baje, da je) prašal, če bi kakšno besedo, dve, tri, maksimalno deset napisala tudi na njegovi strani, sem rekla, zakaj pa ne. Težav z jezikom nimam, še posebej ne slovenskim in inuktituščino. Pa seveda ne s sarkazmom. Sicer sem ta članek prvotno napisala za njegovo stran, ampak ga pokažem še tukaj.
Kakorkoli, ogledala sem si stran, posredovala sem mu podatke in ko sem se logirala v sistem, se mi je v desnem kotu pojavil prijazen “howdy” pozdrav. How awesome is that? Namig: very. Potem sem šla brat malo navodila in pogoje za pisanje in ugotovila, da če pišem recept za bananino pito, ne smem dati slike pekača, prav tako ne smem za članek o novi stenski uri nastaviti slike z izvijačem. Kar je popolnoma logično, ker modra ura in kodrlajsast izvijač ne pašeta skupaj in ni nobene razumne razlage.
Nadalje piše, da so komentarji onemogočeni, ker smo lepi. Vsi. Torej od zdaj naprej ni treba nikomur in nikogar in ničesar več komentirati, ker smo vsi lepi in komentarjev ne potrebujemo/ne želimo/niso primerni. To je pravzaprav super, ker lahko hodim okoli in me nihče ne rabi komentirati, ker sem super in lepa and I don’t give a s***, ker sem simply awesome. Ubistvu je ta spletna stran odličen vodnik do oblikovanja samopodobe in nekoč, ko me bo kdo vprašal: “Kako da ti je vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi?”, bom rekla: “To me je naučil Awesome spletni portal.” In verjamem, da čez par let na izborih za miss sveta na vprašanje: “Kaj je za Vas najbolj pomembno v življenju?” ne bo več možno slišati odgovora: “World peace.”, ampak “Awesomeness.”

How awesome is that, a?